Gen 27 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je, ko je bil Izak star in so bile njegove oči zatemnjene, tako da ni mogel videti, da je poklical najstarejšega sina Ezava ter mu rekel: „Moj sin.“ Ta mu je odgovoril: „Glej, tukaj sem .“

Genesis 27

27. Poglavje

1 Pripetilo se je, ko je bil Izak star ^{▼▼[Okoli leta 1760 pred Kristusom.]} in so bile njegove oči zatemnjene, tako da ni mogel videti, da je poklical najstarejšega sina Ezava ter mu rekel: „Moj sin.“ Ta mu je odgovoril: „Glej, tukaj sem.“ 2 Rekel je: „Glej, jaz sem torej star, ne poznam dneva svoje smrti. 3 Zdaj torej vzemi, prosim te, svoja orožja, svoj tul za puščice in svoj lok ter pojdi ven na polje in mi ujemi ^{▼▼ujemi: hebr. ulovi.} nekaj divjačine, 4 ter mi pripravi okusno hrano, kakor jo imam rad in mi jo prinesi, da bom lahko jedel, da te moja duša lahko blagoslovi preden umrem.“ 5 Rebeka pa je slišala, ko je Izak govoril svojemu sinu Ezavu. In Ezav je odšel na polje, da lovi za divjačino in da jo prinese.

6 Rebeka pa je spregovorila svojemu sinu Jakobu, rekoč: „Glej, slišala sem tvojega očeta govoriti tvojemu bratu Ezavu, rekoč: 7 ‚Prinesi mi divjačino in pripravi mi okusno jed, da bom lahko jedel in te pred svojo smrtjo blagoslovil pred Gospodom.‘ 8 Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas glede tega, kar ti zapovem. 9 Pojdi torej k tropu in mi od tam prinesi dva dobra kozlička od koz in pripravila ju bom [v] okusno jed za tvojega očeta, kakor jo ima rad. 10 Prinesel jo boš k svojemu očetu, da bo lahko jedel in da te pred svojo smrtjo lahko blagoslovi.“ 11 Jakob pa je svoji materi Rebeki rekel: „Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek človek. 12 Moj oče me bo morda želel potipati, jaz pa se mu bom zdel kakor slepar in bom nadse privedel prekletstvo, ne pa blagoslova.“ 13 Njegova mati pa mu je rekla: „Na meni bodi tvoje prekletstvo, moj sin. Samo ubogaj moj glas in pojdi in mi ju prinesi.“ 14 Odšel je, dobil in ju prinesel svoji materi in njegova mati je pripravila okusno jed, kot jo je njegov oče imel rad. 15 Rebeka je vzela čedna ^{▼▼čedna: hebr. všečna.} oblačila svojega najstarejšega sina Ezava, ki so bila z njo v hiši in jih nadela na svojega mlajšega sina Jakoba 16 in na njegove roke položila kožo kozjih kozličkov in na gladkost njegovega vratu. 17 Okusno jed in kruh, kar je pripravila, je dala v roke svojega sina Jakoba.

18 Ta je prišel k svojemu očetu in rekel: „Moj oče.“ On je rekel: „Tukaj sem, kdo si ti, moj sin?“ 19 Jakob je rekel svojemu očetu: „Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav. Storil sem glede na [to], kar si mi zaukazal. Vstani, prosim te, sedi in jej od moje divjačine, da me tvoja duša lahko blagoslovi.“ 20 Izak pa je svojemu sinu rekel: „Kako to, da si to tako hitro našel, moj sin?“ In on je rekel: „Ker je Gospod, tvoj Bog, to privedel k meni.“ ^{▼▼k meni: hebr. predme.} 21 Izak je rekel Jakobu: „Pridi bliže, prosim te, da te lahko potipam, moj sin, če si ti moj pravi sin Ezav ali nisi.“ 22 Jakob je odšel bliže k svojemu očetu Izaku in ta ga je potipal ter rekel: „Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.“ 23 In ni ga razpoznal, ker so bile njegove roke kosmate, kakor roke njegovega brata Ezava. Tako ga je blagoslovil. 24 Rekel je: „Ali si ti moj pravi sin Ezav?“ In on je rekel: „Jaz sem.“ 25 Rekel je: „Prinesi to bliže k meni in jedel bom od divjačine svojega sina, da te moja duša lahko blagoslovi.“ To je prinesel bliže k njemu in on je jedel, in prinesel mu je vina in je pil. 26 Njegov oče Izak mu je rekel: „Pridi torej bliže in me poljubi, moj sin.“ 27 In on se je približal ter ga poljubil in zavohal je vonj njegovega oblačila in ga blagoslovil ter rekel: „Poglej, vonj mojega sina je vonj polja, ki ga je Gospod blagoslovil, 28 zato naj ti Bog da od rose z neba, rodovitnost zemlje in obilo od žita in vina. ^e 29 Naj ti ljudstva služijo in se ti narodi priklanjajo. Bodi gospodar nad svojimi brati in naj se sinovi tvoje matere priklanjajo pred teboj. Preklet bodi, kdorkoli te preklinja in blagoslovljen bodi, kdor te blagoslavlja.“

30 Pripetilo se je, takoj ko je Izak končal z blagoslavljanjem Jakoba in je Jakob komaj odšel izpred prisotnosti svojega očeta Izaka, da je iz svojega lova vstopil njegov brat Ezav. 31 Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel k svojemu očetu in svojemu očetu rekel: „Naj moj oče vstane in jé od divjačine svojega sina, da me bo tvoja duša lahko blagoslovila.“ 32 Njegov oče Izak pa mu je rekel: „Kdo si ti?“ In on mu je rekel: „Jaz sem tvoj sin, tvoj prvorojenec Ezav.“ 33 Izak je silno ^{▼▼silno…: hebr. zatrepetal s silno velikim trepetanjem.} zatrepetal ter rekel: „Kdo? Kje je tisti, ki je vzel ^{▼▼vzel: hebr. ulovil.} divjačino in mi jo prinesel in sem jedel od vsega, preden si ti prišel in sem ga blagoslovil. Da in ostal bo blagoslovljen.“ 34 Ko je Ezav slišal besede svojega očeta, je zajokal z velikim in silno grenkim jokom ter svojemu očetu rekel: „Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.“ 35 Ta pa je rekel: „Tvoj brat je prišel s premetenostjo in odvzel tvoj blagoslov.“ 36 Rekel je: „Ali ni pravilno imenovan Jakob? ^{▼▼Jakob: to je, Spodrivač, [kdor je koga izpodrinil, tudi, lovilec pete.]} Kajti dvakrat me je izpodrinil. Odvzel je mojo pravico prvorojenstva, in glej, sedaj je odvzel moj blagoslov.“ In rekel je: „Ali zame nisi prihranil blagoslova?“ 37 Izak pa je odgovoril in Ezavu rekel: „Glej, naredil sem ga za tvojega gospodarja in vse njegove brate sem mu dal za služabnike, in z žitom in vinom sem ga oskrbel; ^{▼▼oskrbel: ali, podprl.} kaj pa naj sedaj storim tebi, moj sin?“ 38 Ezav je svojemu očetu rekel: „Imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.“ Ezav je povzdignil svoj glas ^j in zajokal. 39 § Njegov oče Izak je odgovoril in rekel: „Glej tvoje ^k bivališče bo rodovitnost ^{▼▼rodovitnost: ali, od rodovitnosti.} zemlje in od rose z neba od zgoraj. 40 S svojim mečem boš živel in svojemu bratu boš služil. In zgodilo se bo, ko boš imel gospostvo, da boš njegov jarem zlomil s svojega vratu.“

41 In Ezav je sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je njegov oče blagoslovil. Ezav je v svojem srcu rekel: „Dnevi žalovanja za mojim očetom se bližajo, potem ^m bom svojega brata Jakoba ubil.“ 42 Te besede Ezava, njenega najstarejšega sina, pa so bile povedane Rebeki in poslala je in poklicala svojega mlajšega sina Jakoba ter mu rekla: „Glej, tvoj brat Ezav, kar se tebe tiče, samega sebe tolaži, nameravajoč te ubiti. 43 Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas in vstani, zbeži k mojemu bratu Labánu v Harán 44 in ostani z njim nekaj dni, dokler se ne odvrne razjarjenost tvojega brata. 45 Dokler se jeza tvojega brata ne odvrne od tebe in pozabi to, kar si mu storil. Potem bom poslala in te dobila od tam. Zakaj bi bila prikrajšana tudi za vaju oba v enem dnevu?“ 46 Rebeka pa je Izaku rekla: „Naveličana ⁿ sem svojega življenja zaradi Hetovih hčera. Če Jakob vzame ženo izmed Hetovih hčera, tako kakor sta ti [dve], ki sta izmed hčera dežele, kakšno dobro mi bo storilo moje življenje?“